Spanje je primarna možganska aktivnost v zgodnjem življenjskem razvoju in zavzame več kot polovico prvih nekaj let človekovega življenja. Zadostno spanje zato uvrščamo med najbolj osnovne potrebe za zdravo rast in razvoj otroka.

Ob svetovnem dnevu spanja, ki ga letos obeležujemo 16. marca, je v sodelovanju z družbo Medis izšla poučna knjižica Spanje in motnje spanja pri otrocih. Napisala jo je asist. dr. Barbara Gnidovec Stražišar, dr. med., s Pediatrične klinike v Ljubljani. Knjižica na preprost in razumljiv način povzame osnovne pojme in dejstva spanja, opiše najpogostejše motnje spanja pri otrocih in izpostavi možnosti zdravljenja.

Oglejte si ali natisnite knjižico (.pdf)

Vzroki nespečnosti pri otroku so najrazličnejši. »Še posebej pomembni in pogosti sta nespečnost zaradi neustrezne higiene spanja in t. i. vedenjska nespečnost otroštva. Ta se kaže z oteženim večernim uspavanjem ali pogostimi nočnimi prebujanji, največkrat pa s kombinacijo obeh«, pove dr. Gnidovec Stražišar. Veliko motenj spanja pri otrocih lahko preprečimo z doslednim izvajanjem ustrezne higiene spanja in zdravim načinom življenja. »Kljub številnim raziskavam o spanju še vedno ni povsem jasno, kakšen je pomen spanja in zakaj pravzaprav spimo,« poudari dr. Gnidovec Stražišar. Zagotovo pa vemo, da ima kakovost spanja velik vpliv na kakovost življenja.

Težave s spanjem so globalna epidemija, ki ogroža zdravje in kakovost življenja že skoraj 45 odstotkov svetovne populacije. Spanje je pomemben fiziološki proces in biološka nuja, saj vpliva na duševno, telesno in čustveno zdravje odraslih in otrok. Svetovna zveza za motnje spanja (WASM) se zato vsako leto posveti osveščanju o pomembnosti spanja in tako letos obeležujemo že 5. svetovni dan spanja.

Dejstvo je, da tretjino življenja prespimo in raziskave kažejo, da na kakovost življenja in naše normalno delovanje vpliva količina, še bolj pa kakovost spanja. Pomanjkanje spanja je povezano tudi s številnimi psihičnimi stanji, kot so depresija, anksioznost in psihoza. Motnje spanja so veliko breme za posameznika in družbo. 35 odstotkov ljudi meni, da imajo zaradi pomanjkanja spanja težave z zdravjem, tako s telesnim kakor tudi psihičnim.

Pomanjkanje spanja in slaba kakovost spanja kratkoročno vplivata na pomanjkanje energije, zmanjšano pozornost in koncentracijo, slabšo delovno učinkovitost in slabše odzivanje v prometu. Dolgoročno pa lahko povzročita resne zdravstvene težave, kot so debelost, povišana raven krvnega sladkorja, oslabljen imunski sistem in celo nekatere vrste rakavih obolenj. Mednarodna klasifikacija spanja razlikuje več kot 80 različnih motenj spanja in večino teh motenj je mogoče preprečiti ali zdraviti. Žal le manj kot tretjina tistih, ki trpijo za motnjami spanja, poišče strokovno pomoč.

Narkolepsija

Med še posebej slabo prepoznanimi motnjami spanja je še vedno narkolepsija in z namenom večjega ozaveščanja ljudi o tej sicer redki, a pomembni bolezni, 17. marca obeležujemo že 3. evropski dan narkolepsije. Narkolepsija je nevrološka bolezen, ki traja vse življenje. Spada med motnje spanja, ki se najbolj kažejo kot prekomerna in neobvladljiva dnevna zaspanost.

Bolniki s potrjeno diagnozo narkolepsije, ki se ne zdravijo, ne smejo voziti motornih vozil. Pri zdravljenih bolnikih z narkolepsijo pa obstaja omejitev vožnje osebnega vozila na podlagi zdravniških priporočil. Za narkolepsijo zboli približno ena oseba od 2.000, kar pomeni, da naj bi bilo v Sloveniji okoli 1.000 bolnikov, vendar je diagnosticiranih le okoli 50 bolnikov. Evropski dan narkolepsije obeležujemo pod okriljem Evropske mreže za narkolepsijo in Slovenske skupine za spanje, katere predsednica je doc. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med, z Inštituta za klinično nevrofiziologijo UKC Ljubljana.