Anketa

kadar pripovedujete ali slišite šalo?
kadar ste presenečeni ali v zadregi?
kadar ste jezni?
nikoli

moškiženska

Katere motnje spanja poznamo?

Motenj spanja je precej več, kot si mislimo. Nespečnost ni edina motnja spanja. Motnje spanja se lahko kažejo tudi kot prekomerna dnevna zaspanost.

V sodobni družbi zaradi izmenskega dela, dežurstev in čezoceanskih letov kar tretjina ljudi trpi za različnimi motnjami spanja. V javnosti se o tem premalo govori. Večina bolnikov misli, da nima zdravstvenih težav, če je prekomerno zaspana čez dan, vse dokler jih bolezen resno ne ogroža pri vsakdanjem življenju. Bolniki lahko zaspijo na delovnem mestu,  med pogovorom, kot vozniki avtomobila, med obrokom, med hojo …

Motnje spanja (nespečnost, prekomerna dnevna zaspanost ...) lahko zapisujete v dnevnik spanja. S pomočjo izpolnjenega dnevnika bo vaš zdravnik lažje ocenil vaše zdravstveno stanje in vam pomagal.

Mednarodna klasifikacija deli motnje spanja na 8 glavnih zvrsti glede na spremembe v osnovnem vzorcu spanja.

Nespečnost

Nespečnost (insomnija) je motnja, ko posameznik navaja težave ob uspavanju. Za nespečnost je značilno prebujanje ponoči oziroma zgodnje jutranje prebujanje.

Na vrh

Motnje dihanja v spanju

Motnje dihanja v spanju so motnje, ko posameznik navaja prekomerno dnevno zaspanost, svojci pa ponavadi zaznajo pogoste prekinitve dihanja med spanjem (apneja). Najpogostejši sta obstrukcijska apneja, katere vzrok je zapora v zgornjih dihalih, in centralna apneja, katere vzrok so centralne motnje dihanja. Kadar se pojavi zgolj delna zapora zgornjih dihal, govorimo o hipopneji, pri pojavu jasnih spontanih dihalnih premorov med spanjem (najmanj 10-sekundne prekinitve) pa govorimo o apneji. Ob tem je prisotna tudi zmanjšana nasičenost kisika v arterijski krvi, ki spremlja premore dihanja.

Na vrh

Hipersomnija

Hipersomnija je prekomerna dnevna zaspanost, ki se pojavi ob normalnem nočnem spanju. Pomeni nezmožnost ostati buden podnevi. Najpogostejši centralni hipersomniji sta: narkolepsija s katapleksijo in idiopatska hipersomnija (hipersomnija neznanega vzroka).

Na vrh

Motnje cirkadianega ritma

Motnje cirkadianega ritma so motnje spanja glede na 24-urni cikel. Poznamo motnje prehitevanja in zaostajanja cirkadianega ritma ter ne-24-urni cikel spanja. Lahko jih povzroča tudi sprememba iz okolja (npr.: čezoceanski leti, delo v izmenah).

Na vrh

Parasomnije

Parasomnije so motnje, ko se dogajajo neželeni dogodki. Pojavljajo se lahko med spanjem (nočne more), med prehodi med posameznimi obdobji spanja ali se kažejo kot obdobja budnosti med spanjem (hoja v spanju, govor v spanju, motnje vedenja).

Na vrh

Motnje gibanja v spanju

Motnje gibanja v spanju so motorične motnje v spanju. Najpogostejše so: periodični gibi udov med spanjem in sindrom nemirnih nog, ko posameznik pred spanjem občuti nujno potrebo po premiku nog. Bruksizem ali škrtanje z zobmi je ritmična motnja gibanja v plitkem spanju (ponavlja se nek motorični vzorec).

Na vrh

Izolirani simptomi

Med motnje spanja sodijo tudi izolirani simptomi, ki se pojavljajo pri posameznikih, ki v povprečju na primer spijo več (nad 10 ur) ali manj (pod 5 ur) ur na noč, smrčijo ali imajo hipnagogni tremor nog, ki se pojavlja tik pred spanjem.

Na vrh

Druge motnje spanja

Med druge motnje spanja uvrščamo še organske in psihične motnje spanja.

Na vrh